Velika geografska odkritja

Bartolomeo [blank_start]Diaz[blank_end] je bil po rodu [blank_start]Portugalec[blank_end], potoval je pod pokroviteljstvom portugalskega kralja in je leta [blank_start]1488[blank_end] kot prvi objadral južno konico [blank_start]Afrike[blank_end] in odkril pot v Indijski ocean. Poimenuje jo “[blank_start]Viharni[blank_end] rt”, pozneje pa ga preimenujejo v “Rt dobrega upanja”.

Španski kraljevi par je bil pokrovitelj pomorščaka Krištofa [blank_start]Kolumba[blank_end], ki je leta [blank_start]1492[blank_end] plul proti zahodu, da bi našel pot v [blank_start]Indijo[blank_end]. Pristal je na Bahamskih otokih, Kubi in Haitiju v [blank_start]Srednji[blank_end] Ameriki. Do smrti je trdil, da je prišel v Indijo, tudi staroselce je poimenoval [blank_start]Indijanci[blank_end]. Njegovo odkritje pomeni simbolen začetek [blank_start]novega[blank_end] veka.

Portugalski pomorščak Vasco da [blank_start]Gama[blank_end] je leta [blank_start]1498[blank_end] objadral Rt dobrega upanja in preko Indijskega oceana prispel v [blank_start]indijo[blank_end]. Tako je kot prvi odkril pomorsko pot v Indijo, kar je bil cilj vseh odprav. Portugalska je dobila monopol nad trgovino z indijskim luksuznim [blank_start]blagom[blank_end] (začimbe, dišave, ..), ki so ga iz pristanišč Goa in Kalikut prepeljali v Evropo.

Po Kolumbovi smrti je nova celina dobila ime po [blank_start]Amerigu[blank_end] Vespucciju, ki je tja potoval in jo prvi opisal. Trdil je, da je to samostojna celina in ne del [blank_start]Azije[blank_end].

Portugalski pomorščak Ferdinand [blank_start]Magellan[blank_end] je kot prvi pomorščak začel plovbo okoli [blank_start]sveta[blank_end]. Usmeril se je proti zahodu, čez Atlantik in mimo južnega rta Južne Amerike ter čez Tihi ocean do Filipinov. Tam je bil ubit, vožnjo pa je dokončala njegova posadka na ladji Victoria, ki je leta [blank_start]1522[blank_end] priplula nazaj v Španijo. To je bil dokaz, da je Zemlja res [blank_start]okrogla[blank_end].