OPTIMUM POTROŠNIKAKadar posameznik razpolaga z omejenim dohodkom, se mora (previdno) odločati za katere dobrine in kakšne količine ga bo porabil. Kadar to dela gospodarno, upošteva načela razumne izbire pri nakupih potrebnih dobrin. Odloči se za strukturo nakupa, s katero bo pri uporabi teh drobrin dosegel največje zadovoljstvo, največjo skupno koristnost. To je osnovna definicija optimuma potrošnika.Pri doseganju tega, je treba upoštevati dva kriterija: kriterij koristnosti (prikaz z indiferenčnimi krivuljami) kriterij dohodka in cen (prikaz s premico cene)
PRIMER:Posameznik bo dohodek potrošil samo za hrano in obleko. Če nebi bil omejen z dohodkom, bi lahko izbral tako da bi dosegel največjo skupno koristnost, vendar je omejen z razpoložljivo količino denarja in z cenami dobrin.Zaradi sorazerne redkosti dohodka, bo upošteval tako koristnost kot cene dobrin. Zato ne bo kupoval le poceni ter s tem dobil največjo količino. Če je dobrina še enkrat dražja jo bo kupil, če mu predstavlja dvojno koristnost. Odločati se mora tako da mu predstavlja hkrati ceno in koristnost dobrine. Najbolje bo porabil dohodek takrat, ko bo kupil tako količino posameznih dobrin, da bodo njihove koristnosti sorazmerne (skladne) s cenami teh dobrin. Struktura in obseg nakupa, kjer zadnji evro, izdan za katerokoli dobrino, enako spremeni skupno koristnost, pomeni zanj optimalno puporabo dohodka. V vsakdanjem življenju to pomeni, da nakup še enkrat dražje dobrine pomeni še enkrat večjo dodatno koristnost.
OPTIMUM POTROŠNIKA: MU dobrine A / P dobrine A = MU dobrine B / P dobrine B = MU dobrine X / P dobrine X
New Page
Want to create your own Notes for free with GoConqr? Learn more.